Zvin gležnja je pogosta, a pogosto podcenjena poškodba, ki lahko brez ustrezne oskrbe vodi v kronično nestabilnost ali bolečino. V tem članku razlagamo, kako prepoznati resnost poškodbe, kako pravilno ukrepati v prvih urah in kdaj je nujno poiskati pomoč ortopeda ali fizioterapevta.
Kaj je zvin gležnja?
Zvin gležnja nastane, ko pride do nenadne preobremenitve vezi, ki stabilizirajo gleženjski sklep. Najpogosteje gre za inverzijski mehanizem – stopalo se zasuka navznoter, kar povzroči razteg ali natrganje zunanjih vezi gležnja, predvsem ligamenta talofibularis anterior.
Stopnje poškodbe:
- 1. stopnja: razteg vezi brez pretrganja
- 2. stopnja: delna natrganina ene ali več vezi
- 3. stopnja: popolna pretrganina vezi, pogosto z dodatno poškodbo hrustanca, kapsule ali kosti
Prva pomoč: kako pravilno ukrepati
Takoj po poškodbi je ključno izvajanje t. i. RICE protokola:
- R – Rest (počitek): razbremenite gleženj, ne hodite, če povzroča bolečino.
- I – Ice (led): hlajenje 15–20 minut na 2–3 ure, prvih 48 ur.
- C – Compression (kompresija): povijanje z elastičnim povojem.
- E – Elevation (dvigovanje): gleženj naj bo nad nivojem srca.
Zgodnje ukrepanje zmanjša oteklino, bolečino in pospeši začetek celjenja.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
Zdravniški pregled je nujen, če opazite:
- takojšnjo in izrazito oteklino
- nezmožnost hoje ali obremenitve več kot 24 ur
- hematom okoli gležnja ali stopala
- občutek “pokanja” ob poškodbi
- zgodovino več zvinov ali občutek nestabilnosti
V teh primerih je potrebna klinična ocena, po potrebi ultrazvok ali MRI, da se potrdi ali izključi ruptura vezi, poškodba kosti ali poškodba hrustanca.
Kaj če vezi niso samo nategnjene?
V primeru popolne rupture vezi (zlasti ATFL in/ali CFL) obstaja tveganje za:
- kronično nestabilnost gležnja
- ponavljajoče se zvine
- pospešeno obrabo hrustanca in osteoartritis
- dolgotrajno omejeno funkcijo sklepa
Pri kronični nestabilnosti ali rupturah, ki ne zacelijo kljub ustrezni imobilizaciji, je potrebna kirurška rekonstrukcija vezi, pri kateri se poškodovane strukture obnovijo ali nadomestijo z lastnimi ali umetnimi materiali.
Okrevanje
Čas okrevanja je odvisen od stopnje poškodbe:
- Blag zvin (1. stopnja): nekaj dni do 2 tedna
- Zmeren zvin (2. stopnja): 3–6 tednov
- Težji zvin (3. stopnja): več tednov do nekaj mesecev, pogosto z imobilizacijo ali operacijo
Ključni del okrevanja je postopno obremenjevanje, spremljanje stabilnosti in po potrebi dodatna slikovna diagnostika.
Primer iz prakse
Gospa (52 let) se je oglasila zaradi dolgoletnih težav z nestabilnostjo gležnja po zvinu pred leti. Sprva je šlo za “blago poškodbo”, vendar se je sčasoma razvila kronična nestabilnost z občutkom “zvračanja”. MRI je pokazal strgane vezi. Pri gospe je bila indicirana rekonstrukcija vezi gležnja. Danes hodi brez težav.
Zaključek
Zvin gležnja ni vedno nedolžna poškodba. V določenih primerih gre za resne poškodbe vezi, ki lahko zahtevajo strokovno obravnavo in včasih tudi kirurško zdravljenje. Pravilna prva pomoč in pravočasna diagnostika bistveno vplivata na izid zdravljenja.
Potrebujete posvet?
Če imate ponavljajoče se zvine ali dolgotrajne težave po poškodbi gležnja, se naročite na pregled pri ortopedu, ki bo s kliničnim pregledom in diagnostiko določil nadaljnje korake.